Jesen je vrh življenja

trenutek

ko listi drsijo v novo življenje

ko se rosa kopa v jutranji megli

in misli hitijo čez zarjo.

To je trenutek večnosti.

Preteklost in nova pot.

Drevo se spominja

svojih brstičev

na otroke svoje pomladi

jutranje igre z vetrom

večerne uspavanke lune

ter dnevne sonate narave.

Misli delajo inventuro srca

sanj in neprespanih noči

preštevajo sledi

neskončnih korakov

in nedokončanih poti

vračajo se na začetek

in iščejo konec.

Rosa je solza narave

slovo od pomladi

in zibelka nove rasti

je začetek oblaka

ter otrok tolmuna

v katerem se igrajo

novi brstiči

ki čakajo na pomlad.

Felix