- tam ondod kjer spi tisti zoglenel relikt izparin izpod tina dihurjevega repa
za zatohlim staroljubljanskim mostovžem
onkraj tramvajskega postajališča 1958 ...
je v grotesknem miljeju oskubljenega niča med škrbastim zidovjem životaril
hilarij maitti ker so mu acidni maliganski hipokriti utopili sonce
v brezštevilnih glažkih cenene brozge in žajfastega ruma ...
zgrbljena skoraj brezoblična gmota kvazimodovskih dimenzij
s katere je bingljal zamaščeni in utrujeni marinerski tornister
ki je tolkel po večno poscanih gatah in oguljeni kamižoli
katera je zaposlovala nosnice z vonjem po fekalijah in crkovini
si je na preperelih moralih napol zaraščene predvojne klopce
obložil ležišče z nakradenimi šopi zlizanega poročevalca
in si junaško v bitki s hordo drvometalcev in premogarjev
osvojil najmarkantnejšo garsonjero pod zvezdami
- tam ondod kjer spi tisti zoglenel relikt izparin izpod tina dihurjevega repa
za zatohlim staroljubljanskim mostovžem
onkraj tramvajskega postajališča 1958 ...
je ovit v porhaste onuče ušivih cap in zataknjen v pošvedrane škarpete
hrzal kot prešvicana kljusetina ko je že davno dogorelemu čiku drave
iz preslinjene cevčice papirčka cvileč piš izpihal še poslednje ščepce tobaka ...
na karlmaldenovski posinjeli kumari je žolti furunkel čemel iznad
šara ostrih ščetin kot nagačeno pišče na pompadurju clarete bow
s prelomljeno lopatasto šapo je fehtal iz tramvajske zadnjice izletele potnike
za tisti večni firteljc odrešilnega solda ki je pomnožen ob fabrškem lonu obetal
na obrušeni izraz mornarskega ksihta zalepiti lakajsko grimaso dvornega norčka
in tiste meglene konture bogve kam hitečih pasantov so nezavedno tipale
po hlamudravih hlačah ko so besede graciotante kar penile poslednji odcedek
iz že zdavnaj osušenih žlamborjev hilarijevega gobezdala
- tam ondod kjer spi tisti zoglenel relikt izparin izpod tina dihurjevega repa
za zatohlim staroljubljanskim mostovžem
onkraj tramvajskega postajališča 1958 ...
je florjanski mulariji kazal nabreklo koželjnico kjer je na počrnelem sidru
andree dorie počival akt razmršene sirene ki je všečno otresala z joški
ko je hilarij stiskal tisto bedo drobiža kot brezzobi žolnir pijane lape
nedvomno utrujen in med kante zarjavelega rena umaknjeni drekoprdec
je včasih takole pod ožarjeni večer ko je mesečina vneto sipala bisere
in so se misli ovile s prijetnim opojem postano cikanega Starčka
spontano zasolil solze gneva ki so mu spolzele med
izbornim svežnjem kvant da je zarigal kot primorski osel
ko ga je robidje med rujem nepričakovano zašpikalo v jajca
- ma veste mater vam jebem banda ušiva jest sm hilarij svetskega oušna sin
crke pankrtske dej raj deset kovačov za en kurčev pelinkovc jebote grinte zijalske
- da da hilarij maitti nasedli cunjar staroljubljanskega garteljca premogarjev
in primavera falus rotterdamskih beznic je tam ondod kjer frkljaste vrbe
razčesavajo dremotne sanje v nežnih plivkih uspavane ljubljanice
na ustju špice poslednjič zakrmaril v spokojni pristan večne marine ...
- le še po ganglijih spomina povalovi relikt izpod tina dihurjevega repa
nekje za zatohlim staroljubljanskim mostovžem
onkraj tramvajskega postajališča 1958 ...
uaaaa, včasih ti uspe nemogoče,, za kar dolgo sem stal brez daha in brez besed,, kar je pri meni zelo težko doseči :)---- čudovita je
Ja, fino, Srečo, sem vesel, da ti je všeč. :-)
Lp, Sašo
Poslano:
27. 09. 2016 ob 09:56
Spremenjeno:
27. 09. 2016 ob 09:56
zelo, sem tri krat na hitro prebral, se mi mudi na terapije, malo plavat bolnico pol pa še tens za vrat,,, enkratno voda in elektrošoki... študentek je bil včeraj kar zaskrbljen ko je dal tens do konca in sem komajda občutil mravljinčenje,,, elektrika pri men ni groba kurva...si pol vzamem več časa in si morda kaj trajneje vtisnem v spomin
Ti kar počasi, Srečo, tud men so tiste križne in vratne terapije že kar kakšnih petnajst let precej poznane, tako da ja ... pazi nase.
Lp, Sašo
Sašo
Poklon pesmi in tvojemu vživetju!
Čestitam
"filia"
Lepa ti hvala, Filia! :-) Bilo je nekoč ...
Lp, Sašo
Poslano:
27. 09. 2016 ob 11:45
Spremenjeno:
27. 09. 2016 ob 11:45
NE! Še vedno Je! Samo videti je potrebno!
Pozorno sem brala ...
In TI VIDIŠ!
Pozdrav "filia"
Res je, Filia, še vedno se suklja tam pod altanami in temačnimi baladurji, v migotih nekega časa, kot živa kontura neizbrisane podobe ...
Lp, Sašo
čestitke, Sašo;
res je... ko pesem prebereš do konca, se vrneš na začetek, saj se "tam ondod... nekje za zatohlim staroljubljanskim mostovžem.." še vedno sukljajo tako tankočutno predstavljene podobe;
lp, koni
Poslano:
27. 09. 2016 ob 15:27
Spremenjeno:
27. 09. 2016 ob 15:28
Sašo, tole berem in sečudim. Tvoja domišljija je enkratna in tako všečno je vse skupaj napisano, da kar ne morem nehati z branjem, pridem do konca, pa spet na začetek.
Kot pravi Koni, zelo tankočutno.
Z eno besedo PERFEKTNO! <3
Lp GJ
Lepa vama hvala, Koni in Gorski javor za pozorno branje in pohvalo, seveda. :-) Še migljajo odtisi spominov po pročeljih podgrajskega kvarta, kjer je sopihal in drdral tramvaj v moji mladosti ...
Lp, Sašo
Pravzaprav sem brez besed. A se moram nekako oglasiti.
Vdihnila sem tvojo pesem, ki me je napolnila in noče iz mene.
Hvala ti zanjo!
Lp
I.
Sem vesel, Irena, da ti je všeč in seveda tudi tebi hvala, da te ni dolžina pesmi odvrnila od branja. :-)
Lp, Sašo
Nikoli. Še jo bom brala in se spotikala tudi na svojih sencah.
Naj bo sončno na jesen :)
Lp
I.
In jesenski kist naj očara oči ...:-)
Lp, Sašo
Sašo, ovo je nešto neobično! :-)
Bravo, savršen rad!
Lp, Ivan
Hvala ti, Ivan! :-) Nekoliko več besed ...
Lp, Sašo
Sašo, trikrat sem jo prebrala in še se vrnem.
To ti lahko povem.
Lepo!
Lep dan ti želim,
T.
Tamara, lepa ti hvala; a samo da se ne utrudiš ... :-)
Tudi tebi prijeten dan,
Sašo
Lepo pozdravljen Sašo,
napisal si spet lepo, čudovito pesem, pa se mi je izmuznala...
Všeč mi je in z užitkom sem prebrala.
Lep pozdrav,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!