zdi se mi kot bi bilo včeraj
vsi napori da bi pozabila
so že davno propadli
bil mi je pisan na kožo
nosila sem ga v očeh
on pa je mene nosil na rokah
bil je moj Antonio
in jaz sem bila njegova Kleopatra
vse njegove misli so bile posvečene meni
in moja dejanja je koval v zvezde
moje misli pa ( nisem čisto prepričana )
zdi pa se mi
ampak res samo zdi
da sem včasih pozabila Nanj
bila sem tako pomembna
vse odločitve so bile v mojih rokah
nič nisem prepustila usodi
razen trenutne strasti
zapirala sem veke preko oči
da ga ne bi izgubila
on pa je vse bolj drsel v globočine niča
od nekje
kar naenkrat
niti sama ne vem od kod je to prišlo
so bile moje oči polne palač diamantov avtomobilov
( priznam, bili so tudi ljubimci
a takrat samo za kratek čas
samo za potešitev suše telesa )
sončenje v žarkih slave
reflektorji kamere paparaci
to je bilo nenadoma najino življenje
kot steklovina je pokala ena stran naju
tista leva
z nasmehom na ustih
sva postajala živa mrliča
nič več Antonio in Kleopatra
le še igralca
Dobro "ikono" si našla. Kleopatra ... Zgodovina se je podpisovala pod liki takšnih žensk. Niso samo moški tisti ...
V bistvu smo vsi igralci življenja. Vsak v svoji vlogi. Na koncu smo prah v različnih oblikah. Prevzetni in ponižni ...
Pozdravljena
"filia"
Ja ja, včasih se nam kasneje v življenju kouclja po odločitvah, ki jih prinašamo v mladosti zaljubljenih, nisi edina, heeee. Lepo napisano!
Lep dan, romano
Filia hvala,
Vedno so me zanimali močni ženski liki, ki so pustili pačat v zgodovini. Mislim, da jih je bilo kar nekaj.
Res pa je, da smo na nek način vsi igralci in kreatorji svojega življenja.
Lp. GJ
Hvala Romano,
ja ni kaj skomini, skomini ( puščajo spomine ).:))
Lp. GJ
Ave, Cleopatra, morituri te salutant :)
Dedino Muško
Hvala za komentar in branje. <3
Lp GJ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorskijavor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!