
Ko Ljubljano noč odene,
V nokturne poezije,
Ni samote ki bi pela,
Bolj otožne elegije.
Kriči temna mi Ljubljana,
Dri se mesecu v odmev,
Simfonija si ubrana,
Za meščanski črn napev.
Al če tudi si samotna,
Črna, glasna, štirikotna,
Nisi bleda nisi motna,
Meni lepa si v osami.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!