Sem to res jaz??
Prozorna lupina mrtve školjke,
v kateri je sama bolečina?
Pred mano je pusta obala -
lahko bi jo skupaj spoznala.
Mimo drsijo sence neznane,
prijazno pozdravljaš mimoidoče.
Bolijo me rane, sveže zadane,
ne želim, a vendar srce moje joče.
************
Najini dnevi zaprti so v škatli,
povezani s trakom spominov.
Ne bom je odprla...
Morda nikoli več...
Postavila sem zid,
prozoren ščit.
Ne maram več bolečine,
ne maram več take ljubezni, ki boli.
Negotovost boli,
ignoranca boli.
Pa kaj čem govoriti, saj sam veš...
Vestalka