USODNA DOKONČNOST LOČIL

V moji glavi so kilometri črk.

Po njihovih cestah potujem

z vrečko vejic, klicajev in pik,

s kovčkom vprašajev

in s culo dvomečih replik.

 

Ker kaj bi se zgodilo,

če bi zaradi ločil

vse drugače zavilo

in bi kak stavek namesto vprašanja,

ki ga lahko potolčeš z bodico,

pomenil le tiho, preprosto resnico?

Če bi stavek, ki bega in noro sprašuje:
»Kako lahko …?«

postal dejstvo, mirno, a tuje:
Kako lahko.

Če bi krik brezdanje groze:

»Tega ne zmorem!«

postal le spoznanje:
Tega ne zmorem.

Če bi hlepenje slišati hvalo:
»Jaz sem ti …?«

toplo dojetje postalo:
Jaz sem ti.

 

Stopam po tlaku besed,

krušim jih v atome in kvarke,

spotoma mečem ločila v jarke.

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
19. 09. 2016 ob 09:26

 Odlična pesem, ki je tudi svojevrsten izziv za branje! Razloži večpomenskost istih besed v istih konstelacijah, a z različnimi ločili. Tole spraviti v tako ritmično pesem in povrh vsega še v rimano formo je umetnost in mojstrstvo hkrati!

  LP, lidija

Zastavica

gorskijavor

Poslano:
19. 09. 2016 ob 10:21

Spoštovana Aleksandra!


Hvala za to prečudovito pesnitev ( mimogrede, zelo primerna bi bila tudi v učbenikih ).


Sama nisem, kakšen poseben ekspert pri postavljanju ločil, zdi pa se mi, da več ali manj vsi delamo precej napak ( beri smo malomarni ) pri ločilih. 

Kot si lepo razložila, ločilo lahko popolnoma spremeni pomen stavka.

Vendar se ravno v poeziji dogaja, da zaradi tako imenovane " pesniške svobode " in s tem posledično s pomankanjem  ( odvečnostjo ) ločil, dva bralca isto pesem razumeta vsak po svoje.


Hvala še enkrat in lep pozdrav.   GJ

Zastavica

Milan Novak

Poslano:
19. 09. 2016 ob 15:22

... napelješ vse kot mora biti

iz ločil spletene niti

na njih plimo obesiš še rimo.

Ko pa verze objame oseka

iz pesmi nastane pokveka.


No, zato pa te imamo, da nam pomagaš, ko ni Lune ... :-)

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
19. 09. 2016 ob 18:59

Oseka naplavlja

požrte klišeje,

mednje postavlja

okostja in veje.

Kar se ponavlja,

se več ne ogreje.

Pesnik pa stavlja

jim sveže odeje.

;)

Zastavica

gorskijavor

Poslano:
19. 09. 2016 ob 19:08

Iskrene čestitke za podčrtanko. Zelo, zelo primerno in dobrodošlo .



Lp      GJ

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
20. 09. 2016 ob 13:05

@ Lidija: "večpomenskost istih besed v istih konstelacijah"

Guglov prevajalnik je v zadnjem verzu "odkril" še eno, ki se native speakerju nikoli ne bi utrnila: the way a sword parted in the trenches. 

Mečem je torej vzel kot samostalnik, meč, s kom ali s čim, z mečem (čeprav ga je dal v imenovalnik), ločila pa kot glagol (ločiti). :) Ločila na meč! :)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
20. 09. 2016 ob 23:18
Spremenjeno:
20. 09. 2016 ob 23:19

Google translator ga "seka" :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
25. 10. 2016 ob 22:06

Utemeljitev uredništva k izboru pesmi v formi, poletje 2016:


Pesem v formi Usodna dokončnost ločil nam na simpatičen, iskriv in presenetljiv način osvetljuje pomen zapisa: kako lahko stavki zvenijo drugače, če na njihovem repu stojijo različna ločila. Interpunkcija narekuje način branja / razumevanja povsem enako zapisanih sporočil. Na dokončnost ločil (gre za končna ločila) vpliva razpoloženje tistega, ki jih izreka in tistega, ki sliši sporočilo. Pojavi se dvom: je misel, ki je bila sporočena, in tista, ki se je izoblikovala v prejemniku, enaka? Večpomenskost se ustvarja le z rabo končnih ločil. Zanimiv preobrat prvoosebnega pesniškega subjekta, oboroženega z ločili, ki pribija klicaje in vprašaje na konce misli, jih zmehča v pike in si jih ogleduje in razlaga njihovo (več)pomenskost - se zgodi, brž ko Jaz sem ti ...? preide v Jaz sem ti.; postane možnost sožitja, pripust v krog dvojine. Ni več potrebe niti po natančnem oblikovanju besed, saj več povedo občutja, melodija koraka in drugi neubesedljivi zvoki. Zato se besede okrušijo v praizvorne atome in kvarke, v pomenskost, ki ne potrebuje več ločil.


Čestitke in še veliko navdiha!

Zastavica

dimitrij

Poslano:
25. 10. 2016 ob 22:32

Aleksandra, moje iskrene čestitke.


Lp, Dimitrij

Zastavica

gorskijavor

Poslano:
26. 10. 2016 ob 01:57
Spremenjeno:
26. 10. 2016 ob 01:58



















Zastavica

modricvet

Poslano:
26. 10. 2016 ob 22:12

Čestitke!


Smem vprašati, kako se imenuje forma, ki je tu uporabljena?


LP, mcv

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
26. 10. 2016 ob 22:49

To ni neka forma oz kalup kot je recimo sonet. prizmat, rubaija ...   Je pač pesem v rimani formi; po formi preprosta, po sporočilnosti močna.

 :)


Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
28. 10. 2016 ob 19:05

Hvala!

To je missing link. Med prostim verzom in strogo formo. :)

Zastavica

modricvet

Poslano:
28. 10. 2016 ob 19:25

Dejstvo: eno je rima, drugo pa forma (oblika), ki vsebuje predpisano metriko in obliko kitic/število verzov.

Ta pesem ima rime (še te razporejene brez pravil), forme pač ne.

Mogoče bi zato preimenovali kategorijo izbrank iz "Pesem v formi" v "Pesem v formi in/ali rimah".


LP, mcv

(na začetku moje prisotnosti na portalu sem objavila nekaj pesmi z rimami, ki se niso pojavljale po nekih pravilih, a mi je to početje uredništvo odločno izbilo iz glave / odsvetovalo, češ da so rime nezaželjene, če niso sistematične/povsod, ker pesem potem ni ne tič ne miš ... kasneje sem jih izbrisala)

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
28. 10. 2016 ob 20:52

Ja, glede preimenovanja imaš prav, modricvet. O tem se bomo na uredniškem sestanku resno pogovorili.


Je pa res, da imajo pesmi, ki so ranga "missing link" kot je to poimenovala Kerstin, nekoliko manj možnosti, da se uvrstijo med izpostavljene na portalu, saj je v tem stilu zelo težko doseči formalno kvaliteto, ki bi nadgrajevala sporočilnost oz. obratno. Je pa možno, kar dokazuje pesem letošnjega poletja.

Glede pesmi, ki si jih brisala pa - škoda. Za to si se odločila sama ☺


Lp lidija

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
29. 10. 2016 ob 20:16

Sama sem v slogu "missing link" veliko pisala, ogromno tovrstnih pesmi je na portalu in tudi v Zaskorjeni prevladujejo. Med znanimi so ta slog uporabljali tudi Menart, Pavček in Grafenauer. 

Rima je smiselna, če prispeva k pesmi in pripomore k njeni melodiki, pomemben je tudi notranji ritem pesmi, tempo (ki pa ni šabloniziran). O tem smo tu že veliko pisali, lahko se odpre spet kakšna tema na forumu, pa lahko tudi na konkretnih primerih še kakšno rečemo. Izkušnje doslej so bolj slabe, česa vsega je treba, da dobimo dobre rime, pa sem že pisala v članku o rimah. 

Sama tovrsten slog zelo cenim. Res zelo. Dokazuje namreč, da je lahko tudi v "prostem" melodika, harmonija - to pa je ključna značilnost, ki poezijo razlikuje od proze, pa čeprav so v poeziji že lep čas tako priljubljene "zgodbice". Zame je veliko večji izziv napisati pesem z rimami, ki deluje sveže, izvirno, kot pa tako pesem napisati v prostem verzu. A trenutno pač je, kot je ...

Za zaključek - in kot "argument" - pa še Menart:

Jesenski akvarel 


Megla je siv, svilen, 

počasi vpijajoč papir, 

ki nanj večer 

z brezbrižnostjo narisal je jesen. 



Svežina. Hlad. Sadovi so na tleh; 

in ptice za gorámi; 

semena v zemlji ... Po poteh 

korak tišino drami. 



In vse, kar je bilo, 

se zdi, 

da znova bo; 

in vse, kar bo, 

se zdi, 

kot da je že bilo.

Zastavica

modricvet

Poslano:
30. 10. 2016 ob 14:35

Ja, vse to drži. Menart mi je zelo blizu že od najstniških let, tudi Pavček mi je všeč. To je le starejša generacija, pri sedanjih pesnikih kritiki ne cenijo ravno posnemanja njunega sloga.

Vendar ta Menartova pesem ni primer oz. ni podobna tvoji, Aleksandra, saj ima v njegovi vsaka vrstica svojo rimo, torej je popolnoma rimana.


LP, mcv

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
05. 11. 2016 ob 10:27

Ta M. pesem je "časovno" primerna, ko nas tako lepo obliva jesen, zato mi je najprej prišla na misel, ima tudi odličen notranji tempo, ne drži pa se klasične stopice, enakega št. zlogov v vsakem verzu itd. (Ima pa Menart še veliko takih, ki so manj rimane, npr. Pregled, in prav tako ohranja ritmičnost.) Ampak vse to veš in vidiš že sama. Če poznaš M. poezijo, tudi poznaš njegove raznovrstne slogovne izbire, med katerimi sicer verjetno prevladuje forma ali pa vsaj rimana in ritmična poezija. Drznem si misliti, da iščem(o) od tod naprej in ne ponavljamo. Če te pa tako žre, da je ta pesem izbrana - ki res ni napisana v klasični formi - da zvedeš vse, kar sem v prejšnjem komentarju - in navsezadnje v sami pesmi - napisala, na, citiram, pri sedanjih pesnikih kritiki ne cenijo ravno posnemanja njunega sloga, pa res ni kakšen problem - uredništvo naj lepo pesem "odizbere" in izbere kakšno drugo. Mene in moje poezije zato ne bo ne več ne manj.

S tem se iz debate, ki na žalost ni smiselna, umikam.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 11. 2016 ob 12:17
Spremenjeno:
05. 11. 2016 ob 12:26

Pozdravček,

res ne bi želela, da se zlivajo znaki in znamenja v ekran na način, ki omalovažuje delo kogarkoli.

Seveda uredništvo ne bo umaknilo svoje izbranke, saj smo se zanjo odločili po tehtnem premisleku, pretresanju in utemeljevanju naših pogledov na nominiranke. Naj rečem, da je  tokrat k odločiti pripomogla tudi snov, tema, sporočilo pesmi. Menim še, da se klasične oblike, če jih hočemo obdržati, morajo  tudi razvijati. In še to: pesem.si  je morda  edini prostor, kjer si želimo (med drugim) tudi ohranjati in nadgrajevati "klasičen" pristop pri pisanju poezije. Pravilno ugotavljaš, modricvet, ko praviš, da sodobna kritika ni naklonjena takim pesmim.  Zato smo tudi pred leti vpeljali to kategorijo pesmi v formi (morda poimenovanje res ni ravno najboljše), da bi ohranjali prostor tudi za take vrste pesmi in izpostavljali presežne.

Upam, da sem dovolj jasna glede stališč uredništva in da je debata o izboru zaključena,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Aleksandra Kocmut - Kerstin
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin

Pesmi

  • 19. 09. 2016 ob 04:05
  • Prebrano 1086 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 724.6
  • Število ocen: 23

Zastavica