ODŠLA SVA SKOZI TIŠINO
Prevzel me je nemir
bila si tiho zatopljena v svoj svet.
Odšla si.
Ne najdem poti do tebe.
Tvoja tišina je preglasila
šumenje najinega vodnjaka
sliši se krik valov
kateri se izgubijo v prepadu.
Kje so najine poti
ostal je samo osat in planjava brez naju
kje je dotik dlani in najine brezmejne sanje
zakaj je veter preglasil najin šepet.
Pred nama je tihi teden.
Kot tujca sva vsak na svojem bregu
med nama pa kalna deroča reka katera naju odnaša
oči ne srečajo oči misel se v gosti tišini izgubi
sva kot drevo brez korenin kot roža brez cveta.
Naj raje bi kar pustil a kaj naj izpustim
še naprej bom hitel da te dohitim
posadil bom novo drevo
drevo ki bo rodilo cvet.
To je življenje, ki nas premeče sem ter tja, zelo lepo napisana pesem, čutna s cvetom upanja.
Lep vikend želim, romano
Romano srčna hvala, ta cvet traja, z manjšimi tihimi presledki že ok. 50 let.
Lep štajerski pozdrav iz fešte v Kortah.
5 mi da krila, hvala skrivnostno srce
2 jih po reže, da ne poletijo previsoko
3 dovoli upanju, da še naprej živi.
0 pa mi pove, da se z njo vse začne.
Resnična pesem.
Ljubezen med dvema je tudi garenje.
Lp
T.
Da, to je pot, na kateri se ne sme nihče izgubit, nihče
nikogar ne sme preglasit, kjer je dovoljen le duel za dva, korak nazaj, tišina, preudarnost, to je umetnost sožitja.
Hvala Tamara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Felix
- 16. 09. 2016 ob 23:54
- Prebrano 743 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 102.47
- Število ocen: 6