Drobtine medčasja
Sprijete dlani
ližejo vlažen večer
prešibke za močnejše okuse
trohnečega listja
Pekoči jeziki
noč za nočjo
rišejo ceste prepiha
mrtvim grlicam
Brez prepustnice
za razkošne jesenske parke
se polagam
med trakove senc
Misli so zaposlene
s koščki želja
na licih poznega meseca
ki razpada v mozaik
Ponarejeni utripi
minevajo v brezkrvju
za bleščečimi nasmehi
izpraskanih zarodkov
Ptice se zbirajo
da bi me pustile
pod črnimi žicami
z žepi polnimi utvar
zelo lepe drobtine, kot sladica so in nasitijo
Lp
I.
Oj, Irena, me veseli, da ti je všeč.
Sicer je tamatika malo depresivna, kot časi, ki prihajajo ...
LP, mcv
Včasih so rekli, pesem je včasih potrebno brati tudi med vrsticami, kajne modricvet? Pesem je zahtevna in lepa!
Lep dan in vikend želim! Romano
Pesem o samoti, uvedena z mikro pogledi na okolje, ki ustvarjajo temačno atmosfero pesmi, nekakšno bitko svetlobe in teme (trakovi senc, mesec, ki razpada v mozaik, želje / utvare ...), ki se spreminja v dolgo noč (spoznanja) ... vsaj meni se je tako prebrala, čestitke,
Ana
Hvala, Ana! Dobro se ti je prebrala.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 16. 09. 2016 ob 21:36
- Prebrano 969 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 459.81