Tišina pride na dan,
izžene glasnost besed,
zniža hrupne tone
bolečih zvokov.

Tišina zavlada,
tudi ko strah straši,
v stanju mrtvine duha
se v apatijo zagozdi,
obstane v tihosti.

V tihi tišini
tečejo samoumevne poti,
kot vožnja brez navigacije,
ko glasovi nič ne kažejo
nujne smeri.

V tihosti
se tekma umiri,
tihe besede v glavi
v mislih pletejo
navidezne mirne poti.

Kjer potoki tečejo mimo,
po isti poti utirane vode,
drobni kamni ne kličejo na pomoč,
in voda z objemi miri svoj prehod.

Tišina
tiho
šepeta.
Neslišno.

Irena - hope

IŽ-lev