Pridi, ko bom od jutra in spanca
Slabotna in brez plezalk,
Ko bom v prepoteno blazino
Izdihavala zadnje konce mor,
Takrat me slak z razkošnimi
Lijaki beline ovij in omami,
Zadrgni mi jezik, vreži mi v hrbet
Svoj skrivni znak, odparaj mi lase
In me vrzi na križ svojih oči in ust,
Takrat mi boš kos in bom lahek plen.
Še lažji.

Aleksandra Kocmut - Kerstin