Pišem pismo danu sa kojim se retko viđam.
Započinjem mirno sa
"Dragi moj prijatelju, ja sam..."
udahnem duboko "
...dobro...": .
"Znam da nemaš dovoljno vremena;
izvini... i ja sam previše zauzeta, gradim sreću...
ah, da, samo ovo -
snovi mi, poput pasa lutalica, nagrizaju mrežu
mozgovnog vezivnog tkiva...
" Posle kratkog zastoja,
(menjam olovku zbog loše sintakse)
završavam sasvim otvoreno: .
"Na ovu digresiju ne odgovaraj -
prekriće te noć - kao što i mene uvija u crno."
kamin(n)gs
"Znam da nemaš dovoljno vremena;
izvini ... i ja sam previše zauzeta, gradim sreću ..."
Marina, izvrstna pesem. <3 Obožujem to pismo.
Lep pozdrav G J
Pozdravljena, Marina, morda si pozabila (jaz pa sem se takoj spomnila), da si to pesem že enkrat objavila:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/106772/pismo
Še vedno se mi zdi izvrstna!
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!