Zora, kičasto romantično jutro.
Dežela vesela.
Vsi podijo meglico stran.
Nihče ne vpraša, če je osamljena.
Izbrisana boš,
ker tu ni prostora za nejasnino.
(evo: tukaj - kozarec, čisto vino!)

Dokumente prosim, kako, nimate?
Tako, megla!
Nisi (več) naša.
Red mora biti.

Zborček poje, enoglasno:
"mi smo že umiti,
ne daj se ubiti,
poskusi kam oditi,
iti, iti, iti, iti
če imaš kam ..."
Harmonika.

Si osamljena?
Ja, kdo ti je kriv?
Če si pa megla.
Zakaj pa si megla?
Megla megli meglica?
Medli meglena medlost ...
Megli megleno me...
Izmagli!

Mulec:
"Čefurji raus!".
Ti pa tiho, mulo, skinhead, nacionalist! Viola.
Kaj govoriš?
Kwa se dereš?!
Tukaj je pravna država.

Spodaj kosti, ampak zdrava.

Lidija Brezavšček - kočijaž