Sahara
Sahara, neskončna rdeča,
v vetru peščeno rdi,
groba so zrna peščena,
ostra do konca njih dni.
Krvavo stopical po suši,
in veter mi kožo je drl,
a peska žal kri ne obkruši,
ki kmalu bi dušo mi strl.
in zdaj ko je roža porasla,
in zdaj ko oaza cveti,
pogrešam, te kruta sahara,
in bol vseh nespečih noči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 12. 09. 2016 ob 19:21
- Prebrano 653 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 63.1
- Število ocen: 2
