Se zasveti v rdečilu, kakor v reki kos zlata, zlata lastovka z neba,

Je z milino omehčala srce bora staruga, zlata lastovka z neba

Stare žile zlesenele spet v iglice so kri,

Slale, ker nad njimi leta, želja njihovga srca, zlata lastovka z neba.

Ga z neba lepo pogleda, vpraša kaj si bor želi,

Al bi rad neskončne sreče al da z zlatom ga obda, zlata lastovka z neba.

Pa ji bor z vejo pomaše in v pozdrav ji zaveli,

Naj ko letala še kdaj bo mimo le obišče ga, zlata lastovka z neba.

Peter Rangus