Goli bori spet šumijo,
Sredi gmajne vse glasneje.
Trde ostre temne veje,
Vse glasneje, vse glasneje.
Veverica zre v šumenje,
Kakor v veje, kakor v bore,
Vsa prestrašena otrpla,
kakor v bore, kakor v bore.
Ne beži v livade bajne,
Čaka bore, ker ne more,
Brez šumenja mrzle gmajne,
Ker ne more, ker ne more.
Zdaj bobnijo, zdaj kričijo,
Zdaj prek gmajne zagrme,
Mirno sluša melodijo,
Zdaj že ve. Vse že ve.
Tisti občutek, ko skoraj primeš srž, pa ti tik pred zdajci pobegne. To se zgodi, ko berem te BORE.
In ostanem neodločena.
Lp
Irena
Irena zdravo,
Hvala lepa na komentarju. Hočete reči da je bla pesem preveč nejasna?
Lp
Peter
Ne, ne, pravzaprav sem jo pohvalila :) ravno prav se dotakne in pusti, da se vsakemu razkrije na drugačen način.
lp
I.
No v tem primeru pa najlepša hvala.
Lep večer
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!