v plamenu milosti je preveč ptic in v tebi zacveti
smolnata pajčevina, kadar te pokličem s pravim
imenom. na skriti strani ljubezni se vedno najde
kak vrč za najine kisle kosti, žgan iz vlažne gline.
v tvojih knjigah imajo ribe plašnice čez oči in na
naslovnicah so štukature iz živega lesa: prvinsko
slo si zamenjala za popoldansko pesem drvarjev,
ki znajo skupaj z lubadarji razžagati tvoje otožje.
a vsi pravi vesoljci svetimo z lučmi, na katerih so
prstni odtisi izumrlih živali in zakodirana navodila
za kuho afrodiziakov v breztežnostnem prostoru:
le prste imamo prekratke za luknje tvojega srca.
Dani
Tam, kjer so zakodirani prvinski zapisi, nobeni prsti niso prekratki, če le hočejo dovolj globoko grebsti ... Kako rada berem tvoje pesmi! Ko bi le znala ...
S spoštovanjem "filia"
me veseli, da so ti všeč.
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!