2016.
Letnica ni prava,
le dan je pravi.
1.september.
Lahko bi bil tisti dan,
ki je že bil vsaj enkrat,
zagotovo je bil že večkrat,
a ne bomo vrtali po zgodovini.
S spravljanjem preteklosti
na plan prihajajo skrivnosti,
zamolko se udinjajo plačilu,
brez nikakršne cene.
In ko ceniš neprecenljivo
v lahkem obarvanem papirju,
ki mu kot peresu v višave
rastejo številke brez pomena;
se izgon zraka zgnete v pest brez drobiža,
drobtinice pokljuvajo mimoidoči v strahu,
obrazna mimika pripoveduje znano zgodbo,
pogled beži pred pogledom v trdna tla.
Nima smisla ponavljati,
kar smo se naučili,
ponoviti želimo le
vse več prihodnjih dni.
Več 1. septembrov,
z novimi letnicami.
...in glasovi, ki so komaj oplazili gladino, so že postajali nejasni, v vse bolj pojoči, skoraj postaran dan. (H. Knibbe)
No, sama sem pa pospremila sina v 1.razred. Malo odmevov in veliko misli mu želim.
Lp
T.
P.s.: "zlomi si nogo danes", saj tako pravijo, a ne.
Tekoči jezik ti želim.
Hvala! Lepa misel. Upam, da bo sin lepo splaval med učenjaki in vrstniki, željnimi znanja. Vse dobro obema.
p.s. Naj se zlomi vsaj ena. ;)
Lep dan dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!