
Vsi neskončni krogi
vase se vrtijo,
v siju zadnjem vse odseve
večne ponovijo.
Kaj je to, kar v hrepenenju
slika močne rise,
kaj brez milosti premika
večnosti obrise?
Je spoznanje tista sreča?
Vsi v njen krog bežimo.
Iz najbližjega dotika
up za vedno vznika.
Nisi sam, čeprav v samoti
vedno najdeš sebe.
Je nebroj enakih duš
v Miru. Poleg tebe.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!