Senca
Senca vesolja
je legla na svet.
Poniknila je v zemljo
in zapodile so se rodovitne misli.
Krivda nagovarjajoče
obeša vetrovom kamne zamere.
Skrb je trk porojenega.
Simbol pred zavestjo.
Atmosfero olupiš,
kot jabolko resnice,
zavite rezine časa ti polzijo čez roko,
svež zdrs življenja je rečni tok krvi,
kot steber zraka,
v katerem plezaš po temni svetlobi.
Ugrizneš, ker moraš
in izpljuneš preživele črvine.
Na odstavnem pasu
Rimske ceste
leži pokončna neskončnost,
kot osmica sreče,
strnjena nula,
napol prepognjen nič.
Zelo me je pritegnil tale napol prepognjen nič v zaključku pesmi. Karkoli bi že vodilo ali vodi k njemu, je senca (vesolja, misli, vprašanja, odgovora, resnice). Nič je skrivnost pesmi in tvoja pesem je odtenek sence, ki se na koncu prepogne na odstavnem pasu vseh cest ...
LP, lidija
Čestitam, Dare.
Odlična je.
Lp,
T.
Hvala Lidija za lepe misli in podčrtanko. Hvala Tamara. :)
Lep pozdrav Dare
Odlična esenca.
Izžeto vesolje.
Skrb je nastala s prvorojenim. Imaš prav.
Lp
Pi
Hvala Pi. Tako nekako ja. :) Lep dan dare
Poslano:
30. 08. 2016 ob 17:05
Spremenjeno:
30. 08. 2016 ob 17:06
Dare
Moj prvi komentar pred uredničinim je poniknil.
Zasluženo podčrtano in poklon mislim, ki so izpisale pesem.
L.p.
"filia"
Hvala Filia za napisano. Me veseli, da me bereš. Lep pozdrav dare
moja priljubljena tema, vesolje
in tvoj svež, sočen pogled nanj še dodatno podžiga zanimanje
Hvala Milan, meni že počasi prehaja v obsesijo. ;) Lep dan dare
Tudi meni zelo všeč tale na pol prepognjen nič superička res čestitke in lp, M
Hvala Levček. :) Lep dan dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
- 29. 08. 2016 ob 19:56
- Prebrano 806 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 419.2
- Število ocen: 15