Rada bi ti narisala grafit 

Meni na ljubo 

Velik, na steno pribit 

A ti ljubiš drugo. 

Želim ti srečo 

In veselo življenje 

Sploh ni važno 

Ne zmeni se za moje trpljenje. 

Spet nadela si bom masko 

Si izrezala srce 

Prasko za prasko 

Da okusim kri, ki mi med prsti mezi. 

Rekla ti bom: 

'Želim ti srečo večno' 

Notri pa umirala 

Ampak kdo ljubil bi kozo povprečno. 

Upanje si dajem 

Upam, da bo bolje 

Neskončna žalost   

Potegne me v vesolje. 

Tam bom ostala 

Se s svojo žalostjo igrala 

Tam bom knjige brala  

In ti pesmi pisala. 

Mogoče pa sploh ni tako slabo 

Saj veš, biti sam 

Mogoče je to tisto pravo 

Da nihče ne opazi, če greš stran. 

Ljubezen res preprosto ni zame 

Ne maram tako živeti 

Da si ližem stare rane 

In moram nad nekom bedeti. 

Kaj pa, če bi bila lepa? 

Ali bi me našla sreča 

Ali bi me spet napadla žalost 

Vedno name preteča? 

Če bi imela daljše lase 

Bi mi rekel da 

Bi ljubezen me dohitela 

Sladka in še neokrnjena? 

Če bi imela oči modre 

In globoke kakor ocean 

Bi šel z mano gledat valove bodre 

Bi pobegnil z mano stran? 

Če bi bila suha 

In koščena kakor paličnjak 

Bi me vprašal, kaj se mi v glavi kuha 

Bi odklenil mojih misli blodnjak? 

Če bi imela popoln bel nasmeh 

Bi me opazil 

Bi na greh pomislil 

Ker si mojo lepoto zapazil? 

Bi me ljubil kljub moji bolezni 

S sovraštvom preganjani 

V pesmi zasanjane 

Tančice ljubezni? 

Ali pa le izkoristil moje telo 

Moje sanje in moje duše prehod 

Uničil mene, vse kar je lepo 

In odšel na naslednji roparski pohod? 

Raje grda ostanem 

In se postaram sama 

Pišem pesmi in berem knjige 

Saj to je lepota prava.

Kaja_