
Hodim po ulicah
stare Ljubljane,
Pogledam čez ramo
me nič ne prevzame.
Zavijem k Ljubljanici
in si želim,
da srečal bi tebe
takoj zadrhtim.
Veš Manica draga
zelo mi je žal,
da takšno življenje
sem si izbral.
Zdaj hodim in tavam,
vendar sem sam,
nimam več sreče
te iščem zaman.
Reka teče mirno šumi,
a mene srce,
močno zdaj boli.
Romano,
Hvala za tvoje cenjeno mnenje.
Lep pozdrav,
Stojan
Jednostavna pjesma! :-)
Nadamo se i novim radovima!
Hvala, sigurno ima njih puno, a sve su istinite avtobiografske brez nekih dodanih lažnih elemenata a odnose se na mene i moju bivšu ženu. Makar u pjesmama dosta preuzimam krivdu na sebe, ali nema veze, sigurno če jih bit još a vi ocenite najin život kroz pjesme.
Još jednom hvala,
LP.
Stojan
Stojan, lijepa pjesma. Podsjetio si me na jednu zimu u Ljubljani i bijele pahulje, a ja sam šetala i bilo je jako romantično.
Pozdrav!
Katica
Stojan,
ne veš kolikokrat obsedim na Špici in samo gledam tok.
Veje vrb se konec avgusta že dotikajo vode.
Vedno si mislim, lepo, da jih puščajo. Se vidi smer.
Lepa pesem.
Lp
T.
Katica in Tamara hvala za najino pohvalo in pozitivne misli.
Lepo nedeljo gama želim.
Stojan
Zdravo Tamara hvala za namig, velikokrat sva z mojo bivšo sedela ob Ljubljanici pod vrbami žalujkami, in sem na to temo danes napisal pesem, ki jo objavim jutri. Še enkrat hvala.
LP. Stojan
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Stojan Vajda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!