Kjer se zlivajo
preteklosti in sedanjosti poti,
skeleča rana več ne boli,
kajti ob meni zdaj si ti.
Iskati ! Brezupno ,
neutrudno , bolestno.
S pridihom nostalgije
In solzami v očeh , v
Podobi lesketajočih
Se zvezd , neznan košček
Pod nebom. Tebe ! A ne najti.
Skeleča preteklost ,
Želja po objemu tvojih rok,
Močnem in zvonkem glasu, karanju
Ob narobe prehojenih poteh , očetovski
Skrbi in sreči on mojih majcenih korakih.
Ne bom lagala!
Sovražila sem to , da odšel si ,
Da nikoli nisem vedela KDO si , ali
Od kod sploh prihajam..
A sem ptica , ki nima pristanka?
Sirota , ki je nihče ne mara?
Ali le človek ,ki brezizrazno strmi v globino
Črne noči?
Večkrat me je bilo strah
Brez tebe , a sem hrepenela, po nostalgiji
Vonju družine in nesmiselnih pogovorih.
Občutku da me rad imaš…
18 let je skorajda minilo!
Sedaj je ptica dobila svoja krila, kajti
Našla je ključ , ki jo je spustil iz kletke.
Sedaj vem vse oče in končno je
Nostalgija in sreča in plamen.
V tvojih solznih očeh in mehkih dlaneh,
Skrbečem glasu in v starih zgodbah,
Ter preteklosti , ki mora biti nadoknadena.
A tu sva ! Nisva več na razpotju življenjskih
Poti, rasteva skupaj po poti it trnja, ledu in skali.
A stojiva tu z roko v roki.
In počutim se ljubljeno , kajti končno sem JAZ.
Ganljiva pesem, bi ti pa svetovala, da jo napišeš še enkrat, ne oziraj se na rime (moteče so predvsem rime na i), poskusi napisti preprosto tako, kot čutiš in uporabljaj naravni vrstni red besed (kot v govoru).
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sanjačka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!