Cvet, ki utrgan bil je zate,
od srca dan v roke tople,
v dlani, da začutila bi
vso srečo nežnosti, ki
zvesto čuval sem jo zate.
Rad dal bi svoje ti življenje,
ljubezen vso, ki moja duša
jo premore, neguj ta cvet,
kot svoje bi oko,
naj svež ostane
v znak najine ljubezni,
skupne sreče.
Daj vode mu,
svetlobe večne,
da ne ovene, mu pesmi poj!
Glej ga z očmi, ko
s toplo roko boš božala ga,
kot bi božala lice moje.
Dotakni vsakič ga, ko
boš stopila blizu njega,
da bo čutiti,
kot bi božala mene.
Daj cvetu večno upanje,
v znak naše sreče,
vdahni topel zrak mu nežno,
da nam prehitro sreča ne ovene.
Le to je upanje, da
spremljal naju večno,
spominjal na ljubezen bo,
skozi skupno vse življenje.
avtor: romano r.
Romano,
prelepo pesem si napisal. V njej so čudovite misli. Verjamem, da dokler je upanje,
je pesem in dokler je pesem...ali pa se motim. Življenje je zato, da se ga bogati,
občutki pa so kot pisana mavrica.
Lepi dan ti želim,
hope
Poslano:
26. 08. 2016 ob 10:42
Spremenjeno:
26. 08. 2016 ob 10:44
Hvala Ivan, imej lep dan, romano!
Izvrsna pjesma Romano !
lp vesna
Zahvaljujem Vesna, me veseli, da ti je všeč.
Lep dan, romano
Romano,
kot vedno poučno, romantično in hrepeneče.
Lepo napisano.
lp GJ
Romano, odlična. Cvijeće uspijeva koliko mu ljubavi dajemo, a voli i Mozarta.
Lijep pozdrav i divno jutro ti želim!
Katica
Hvala Katice, me raduje, da ti pesem povšeči...
Ljep dan želim...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!