Srečno pot gospa Marija.
Vaš blišč bo ukradel zvezde,
ki se nespretno oddaljujejo druga od druge.

Viktor in Dane, in Milan,
se smejijo od žalosti. Ni solz.
So le pisane frnikule
v otroških rokah starcev.

Zajtrki so ostali največja iluzija.
Moralo bi se prespati sleherno jutro,
dan pa pojesti za večerjo.

Mi bomo še kakšno uro trpeli
zaradi želodčnih težav in obzirnosti 
po predpisih.

Jutri bodo druge Marije
z enega konca na drugi prehajale široke bulevarje
brez kanca dvoma v svoja prepričanja,

tako kot oblaki verjamejo v premoč 
svoje turobnosti.

Ampak, kaj se Vas to tiče.

Potujte gospa Marija
in ne vračajte se brez dobrega razloga.
Mi bomo vsekakor prišli.

Marko Skok - Mezopotamsky