OVCE
Zdaj
ko ptiči režejo zrak
nizko nad tlemi
ko nemirno obletavajo robove hiš
ko se brezglavo zapikujejo
v mračnost negibnih krošenj
ko je zrak pregost
da bi skozenj slišal
šepet golih kosti
in je nabit z nestrpnostjo
zdaj sem zagledal volkuljo
kljub migetanju žareče vročine
med pregretim kamenjem
Za hip je postala na skali
ki se vzpenja nad konice svetlozelenosti
Ošinila nas je
ovce
s kratkim natančnim pogledom
in izginila
v zadušljivost puhteče podrasti
Ptiči nad ulicami rišejo pismenke
kdor pozna njihov jezik ve
kje bo krdelo udarilo
Tam zunaj je lakota premagala strah
tam zunaj smo pobili vse
bilo je njihovo
tam zunaj smo si prisvojili vse
Noč je njihov čas
temá zaveznik
vedno lovijo ponoči
Vedo da ovce podnevi ne vidimo daleč
ponoči pa nič
Krvoločnosti se ne da priučiti
čeprav se nažiramo s surovim mesom
ponoči smo še vedno plahe slepe ovce
Ptiči bodo preživeli
ovce smo in
povezanosti svobodnih ne moremo dojeti
Ne vemo da prav ptiči
volkulji v zrak natančno narišejo
v katerih hišah čepimo
Bravo Milan, seveda bojo ptiči preživeli, saj so potomci dinozavrov.
Odlična pesnitev.
lpb
Me veseli, da isto misliva, Branka.
Ptiči so glavni ... :-)
Pozdrav tja na kranjsko!
Evolucija, Milan. Dani po svoje, Sašo humorno ... Opisal si življenje, kot da bi napisal basen. Jaz tvoj opis živim; navadna ovca z jato krokarjev nad glavo, obkoljena s krdelom volkov. Vem, na kateri stopnji blejam in mislim, da vemo čemu so namenjena jagnjeta in ovce ...
P.s.: Brez pomote; občudujem volkove in ptiče, me je pa velikokrat sram, da sem človek.
Čestitam
"filia"
filia: Brez pomote; občudujem volkove in ptiče, me je pa velikokrat sram, da sem človek.
odgovarjam: Prav zato je pesem sploh napisana. Ker so razočaranja nad nečloveškostjo, nehumanostjo, sebičnostjo, pohlepom, in še dolga vrsta izrazov stoji v vrsti, prepogosta.
hvala filia za tvoje mnenje.
Tako sem jo tudi dojela.
Pozdrav
Dobra.
Ovca, ki pozabi...in še drži zobe v koruzi, je sama kriva, če ne zgasne...
Lp,hope
Tudi meni se zdi zelo simbolno povezana s stanjem v družbi, bi pa izpustila volkuljo / ovce - ovce imaš tako ali tako omenjene v nadaljevanju (ko govoriš v množini), del z volkuljo pa morda:
zdaj sem jo zagledal
volkuljo / zdaj sem zagledal volkuljo
To poudarjanje se mi ne zdi umestno glede na potek in sporočilo pesmi - kaj meniš? Lp, Ana
se strinjam, ana.
Res je, ni volkulja tista, o kateri pesem govori, ta način pa napoveduje, da bomo brali o volkulji.
Spremenjeno.
Alegorična pesem o družbi in njenem ustroju, čestitke,
Ana
Milan
Čestitam. Iskreno.
Pozdrav iz vesolja, kjer si tudi sam.
"filia"
Ana, hvala za pomoč in oceno pesmi.
filia, tudi tebi hvala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
- 24. 08. 2016 ob 11:23
- Prebrano 1138 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280.59
- Število ocen: 13