Ko pesnik zataji

Besede so besno glodale spanec

in vročične ustnice niso bile dovolj,

da bi jih sežgale.

Nekatere mi je sicer uspelo vreči na

plamen sveče, ki jo je ugašal pesniški nemir.

Presenečeno ugotovim, da nocoj vidim v temi

in stopim skozi okno, na katerem nikoli ni bilo zaves.

Nisem se zmenila za ptiča, ki je tacal po

razlitem črnilu in kljuval kepo zmečkanega papirja,

v katerem so se zlovešče režali ponesrečeni stihi.

Med spečim drevjem sem srečala neznanko.

Na sredincu desne noge se ji je bleščal

prstan modrosti.

Šla je skozi mene brez dotika in

lahkotno vstopila v spuščeno nebo.

Vrnila sem se v sobo skozi okno brez zaves

in pred vrati postavila stiholovko.

S stropa so visele besede povprečnosti.

branka

<< Prejšnja Naslednja >>

IŽ-lev

IŽ-lev

Poslano:
24. 08. 2016 ob 10:22

Pozdravljena branka,

niso v osnovi samo besede za preprostost, v njih je užitek obstoja

in so veliko.Všeč so mi.

Lep pozdrav,hope

pi - irena p.

pi - irena p.

Poslano:
24. 08. 2016 ob 10:35

Povprečnost je lahko lepa. :) Se tolažim, ali pa mi vse bolj visi.... :) :) :)

branka

branka

Poslano:
24. 08. 2016 ob 11:01

Hope, res je. Besede imajo neverjetno moč in biti pesnik, ki zna delati z njimi tako, da zadanejo, je redkim dano. Seveda nas veliko rado piše in se na ta način osvobajamo, sproščamo, zdravimo... in prav je tako. Izbranci pa v svojih besedah živijo še naprej in naprej. Modrost je skrivnost velikih umov.

In seveda, draga Irena, povprečnost je lahko zelo lepa in čisto dobro se počutim v njej.

lp, obema

pi - irena p.

pi - irena p.

Poslano:
24. 08. 2016 ob 11:07

Ne bi rekla, da si povprečna :) s tako eksplozivno energijo že ne!

branka

branka

Poslano:
24. 08. 2016 ob 11:14

Oh ta Irena, ki v sončnih škornjih taca po lužah.

Kaja_

Kaja_