Ko gledam zdaj zvezde,
ko gledam nebo,
razpeto nad zemljo,
mi je hudo.
Spomnim se nate...
Skupaj sva šla
gledat neskončno
svetlobo neba.
Zvezdo bi sklatil
takrat le zate,
zaljubljen sem vate,
vate bil le.
Zvestobo pod nebom
sva si obljubila,
pod njim sva ljubezen
si podarila.
Po dolgih sva letih
pozabila na to...
Zdaj sam sem,
brez tebe,
oblak bo prekrili
čarobno nebo.
Partnerstvo je garanje.
Prevečkrat pozabimo na to.
Lp
T.
Ja resnično, ljudje se pehamo za drugimi ideali, odnos pa odrivamo na stran. Napaka in to življenjska.
LP.
Stojan
Stojan.
Zapisovalci vse tako dobro premislimo, da na koncu poravnamo lastna čustva in praznino v red s kateri lahko živimo. Sežemo pa tja do žalostink, preko treznih razmislekov do koračnic. In prav je tako.
Te bom brala naprej.
Lep večer ti želim.
T.
Pozdravljena Tamara,
Resnično hvala, vse kar si zapisala je živa resnica. Hvala pa še enkrat za spodbudo, mi veliko pomeni.
LP. Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Vajda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!