Kot pajčevino,
pajek pletel bi,
prepletanje teles,
v ljubezni ženske,
moškega, ki
ljubita, oba s poljubi
in z dotiki,
izražata vso čutnost
njune sreče.
Z jesenskim listjem,
ki pada iz dreves,
pod hrastom na jesen,
prekriti deli njunih
so teles, kot v sanjah,
njih nosil veter bi,
med jasami, kot
v neresnični pravljici.
Vse kliče in kriči,
Po sreči in ljubezni,
še veter tuli,
briše njih sledi,
povsod, kjer sta ležala,
ljubila se,
povsod čutila sta,
da zvezana za večne
čase in vse dni.
avtor: romano r.
Še ena lepa.Bravo
Lep dan želim
Romano, jako roman(o)tično i lijepo. Bravo!
Lp.
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!