
Minute se razvlečejo
V neskončno milino
A solze še vedno v potokih tečejo
Odlivajo bolečino.
Čas mimo mene leti
A jaz ne letim
Tukaj nihče ne hiti
Obstojim.
Solze po licih derejo
Kričim na pomoč
Bolečino izperejo
V neskončno noč.
Kje sem, kam grem?
Vse je odeto v omamo
A eno le vem
Rada bi šla na samo.
Tam, kjer sonce cveti
In rožice sijejo
Kjer je vedno poleti
Mir in milina bolečino izmijejo.
Jaz tja bi šla rada
A ne morem
Dokler mojim mislim žalost vlada
Mogoče sploh ne zmorem.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Kaja_
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!