imajo sove še nekaj časa za ugibanje, kje in kdaj
bo počilo in kje znorelo: svetovljanski duh načne
rjo na kljukah mestnih vrat in otročad ponikne v
svoj disneyevski mikrokozmos. nekje na zahodu
si mesarji nataknejo rokavice in si osvežijo sanje
o vriskajočem svetu, o igrah brez meja. zasanjan
vaški lunatik suvereno izjavi, da gre navsezadnje
le za vprašanje srčne kulture, saj bo cenen vaški
zvonik ostal nedotaknjen. ciniki se poskrijemo v
mišje luknje in si mislimo svoje. srčnosti ni nikoli
preveč, le izmisliti si jo je treba: pustimo pameti
spati, ne drezajmo vanjo, vsak cucek itak skriva
v rokavu kakega škisa, kak pamflet o sodobnem
sprenevedanju na naš račun in spisek ugodnosti
za popestritev lastne patologije: tako gre to. nad
strehami miga mesec, lepši kot kranjska klobasa.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!