Okenca valovanj
se stikajo na robovih.
Tekoči kristali
neenakomerno utripajo.
Jim zmanjkuje energije?
V zadušljivi atmosferi
se preveša popoldan.
Kakšna je moja podoba,
ki motno odseva
v pisanih vitražih posameznikov?
Skozi oči čmrlja
ne predstavljam ničesar.
Niti koristi
niti ovire.
Nočem se pogledati
v zrcalo,
bojim se skritih napak.
Vidi jih vsak,
ki se pusti vsrkati.
Čudovita. Spomnila me je besed moje stare matere: "Ne glej se preveč v zrcalo, ker te bo hudič nazaj vgledal!"
Pravzaprav se rodimo v vedenju, kdo smo, a se izgubimo v času zaradi pogledov drugih.
Lp
T.
Lara, Branka, Tamara, hvala vam za branje in komentar!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!