v šali

praviš, da zgolj

po neumnosti

vlačiš skozi sebe

brezno tesnobe

kot svileni sukanec

skozi zlato šivankino uho.

vonj smodečega kanabisa

zapira dan

v temačnost izkričanih

ur,

v izpuhtele minute,

v plašnost razdevičenih

prebliskov vere,

ki vibrirajo s toni

Tristanove mešalke

v nek drugačen

radostno lahkotni

jutri -

brez meja utrujene

samote,

brez vpetosti v dualno

neskladje.

le svilnat sukanec

skozi zlato

šivankino uho.

fionapanmor