Mesto (kadar me je preveč)
Jutro, šele dobro splamenelo in že se izgubljam
na ravnicah
tvojih, nikdar dočista usahlih las.
Kajti preden se končno razlije poldne,
ti ugrabim vse reke kože.
Potlej pa se namesto tebe
cel zavijem v le nekoliko prevelik plet
blodnikavih hiš in ljudi ter utišinjenih senc
za en sam zubljast večer,
ki ga je komaj še kaj pred nama.
Poslano:
08. 08. 2016 ob 18:49
Spremenjeno:
08. 08. 2016 ob 19:02
Albin, kar berem jo in berem, prebiram....kako osvežujoč in poln blodnjak, v katerem mi je na vsakem koraku lepo! (Čeprav se vse konča.)
Lp
Irena
Poslano:
09. 08. 2016 ob 10:54
Spremenjeno:
09. 08. 2016 ob 10:59
Irena, hvala za komentar, me je zelo razveselil.
Se strinjam, vse se konča, pa četudi zgolj zato, da se kdaj pozneje spet
kaj ponovi.
Lp, albin
Skrbno izbrane metafore, ki dajo pesmi zlahten pridih. Ja, ti znaš vplesti in dodati, da zasije v vsej svoji lepoti.
lp, ajda
Poslano:
11. 08. 2016 ob 09:02
Spremenjeno:
11. 08. 2016 ob 09:02
Ajda, najlepša hvala. Me zelo veseli.
Lp, albin
Prevečnost se občuti v sicer rahločutno nabuhlih pridevnikih, s katerim so opisane pokrajine časa v mestu, pesem, ki jo prežema nekakšna urbana sodobnost (in tesnoba), opisana na liričen način ... čestitke,
Ana
Ana, res najlepša hvala !
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 08. 08. 2016 ob 10:37
- Prebrano 1057 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 570.5
- Število ocen: 16