Hvala, Srečo. :-) Pravzaprav se mi je taka slika izmozganih planincev, že kar večkrat pojavila pod vznožji rtin ...
Lp, Sašo
no jaz sem sicer videl sence pritlikavega bora - naravnega bonsaja, ki se premika po skalah in sence oblakov preko vrhov in začudene poglede planinca, ki gleda pod krilca,, je pač naletel na škota.
Uf, tudi tvoja slika je krasna, tista kilt varianta pa seveda bolj na Mt. Nevisu ... :-)
SKotov povsod dosti. Le kaj jim je plazit tja gor pravim zdaj ko sam ne morem vec. Verjetno ljubusumnosz zaradi razgleda.
Verjetno res, Srečo. Pol se pa še vagon Čehov namala, kakšen nizozemski gorjanc v coklah, napol prehlajeni afrikanec, na lojtri klinov tresoči veteranski ardit, kakšna zablodela babuška na štiklih, mc gregor brez gat ... pa je prov luštkan aufbiks in dolčevita čez brezpotja razov in vrtoglavih žrel ...
Seveda, mojstri pišejo haikuje.
zelo dobro.
Lp GJ
Oooo, Sašo, Haiku!
Pa še lepi za povrh, pravi nočni, nocoj je popularna tema.
Lepa.
Lep pozdrav,
hope
Sem vesel, da vama je všeč, Hope in Gorski Javor. :-) Nekaj gorskega vtisa.
Lp, Sašo
Zanimiva slika, poletni pejsaž, lep haiku avtorja, ki slike, videne v naravi, zna prikazati tudi s klenimi slovenskimi izrazi.
Lp, L
Čestitke!
Lahko noč GJ
Hvala, Lidija, za lep komentar in seveda za izkaz posebne pozornosti ob Haikuju.
Lp, Sašo
Lepa hvala, Gorski javor! :-)
Pa prav prijetno ti želim v objemu vnukov.
Sašo
urednica
Poslano:
11. 08. 2016 ob 09:58
Spremenjeno:
17. 08. 2016 ob 08:18
OKto, menim, da je jezik, ki ga uporablja Sašo čisto navaden, le malo v pozabo gredo nekateri slovenski izrazi, kar je škoda ...
(Okto namreč govori o tem, da naj bi za haiku uporabljali preprost , "navaden" jezik in govorili o vsakdanjih, preprostih rečeh. Očitno mu s tega vidika haiku ni všeč, no, meni je ☺ . Beseda brdnica ni niti arhaizem niti neologizem, je le malo manj poznan izraz za linijo, ki označuje obris hribov na obzorju. )
no ja, čisto navaden pa le ni :) je lep, klen, ni pre-prost, speven in gre v uho vse kaj drugačen kot zpotujčeni , lol in mej se.
ostaj jarej sašo, lidija in vsi ostali (VSI)
Brez kakšne posebne eksterne prisile, sem se vedno rad odzival tistemu notranjemu vzgibu ali klicu, ki me je permanentno vabil na sprehode po besedišču domačega polja in prostranih dobravah sopomenk. V takem, že nekoliko šibkem, blagozvočnem jeku izgubljenih besed, mi, verjemite, vzvalove prav posebni občutki. In temu se, v svoje veselje, ne morem upreti ...
Lp, Sašo
Odličan haiku Sašo! :-)
Ja, lepa ti hvala, Ivan, za pozornost. :-)
Lp, Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!