Vse poteka skladno po nekem zaporedju,

od kali v črni zemlji, ko mora seme umreti,

da iz njegovega pepela kot feniks vznikne

nova moč – otroški jok.

Ko ta zori v kozmični svetlobi,

iz zemlje srka sok in z vetrom sklene pakt,

da mu prinaša zgodbe o svobodi.

Sprašuje, išče, hoče, zmore,

vse zna, ker ima – mladost.

Bogastvo barv in sadov bi znala pretentati,

zdaj trdne, zrele in pokončne bilke,

da jim bo vedno dano stati in obstati,

najlepši čas – kjer mladost spozna starost.

Pa pride hlad in burja upogne še najboljša leta.

Pridelek je pobran, bledi spomin na danes,

v slani se zrcali čas počitka in že poraja čas,

ko seme spet bo položeno v zemljo,

zimska setev – zlata leta.

Timy