vedno gre za ljubezen
v noči objeta
skrita pred svetlobo
hrepeniš po izpitih kozarcih ljubezni
da se lahko pretvarjaš ob vetru
ki počasi nanaša starost na telo
trdiš da je voda tekoča na koncu prsta
pa z roko razbijaš leden ocean
veš da sonce pogreje obraz
pa svoje lase puščaš v senci
na koncu travnika te pričaka zima
skupaj se pogovarjata o pomladi
ko sama še vedno upaš na rdečo jesen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
- 05. 08. 2016 ob 13:54
- Prebrano 570 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 94.8
- Število ocen: 4
