Četrtek
Zjutraj
ko sem spravljal
v nahrbtnik reči
dve plastenki vode
zvezek
v katerega zapisujem
takšne in drugačne besede
kos kruha in kemični svinčnik
me prešine da že nekaj časa
nisem pomislil na namišljeni prizor
kako vstopaš na vhodna vrata
ker zadnje čase
si vrtim neko drugo sliko
nekako takole gre
sedim na klopi
globoko zamišljen
in ti prisedeš
a še vedno te ne opazim
padel sem v misel
kako zelo te pogrešam
nato spregovoriš
svinčnik pade iz rok
usta zazevajo
kot pri lačnem goliču
nasmehneš se
jaz pa še kar zevam
tokrat
kot najbolj začuden krokodil
končno dvignem dlan
prsti mi spolzijo skozi tvoje kodre
in res si ti
nasmehnem se
usta mi potegne preko ušes
spravim jih v red
te poljubim
res si ti
pripravim jih za nov poljub
ki odide v prazno
a prvi
je bil kot bi bila tu.
Igor,
lepa kot vse. Resda ni nemogoča slika glede presenečenja, ko ti sediš na klopci,
se pa bojim da ne najdem takoj poti in ti čakaš, jaz pa kot ponavadi se spet izgubim... .
Lep dan ti želim in vse srečno,
hope
Helou draga Hope in samo ne zaspi na vlaku, reko pa ne moreš falit in niti klopice :)
Hvala ti in bodi lepo.
Igor
Ok, da ne posegam preveč.
Berejo se kot roman.
Lp
T.
Odlična pjesma,Bravo Igore !
Lp Vesna
Helou Tamara in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Helou Vesna in hvala ti.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 04. 08. 2016 ob 14:33
- Prebrano 616 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 310.7
- Število ocen: 12