V spoznanju

med nebom in breznom

sem te srečal

nenapovedan prihod

na prvi peron življenja

v kupeju ti je bilo vroče

odprl sem kotel lokomotive

sopara nama je gorela v očeh

kri je zaplapolala v mislih

in cilj je stanoval

v vseh poteh

ko zaspiš sede

s poležanimi lasmi

me spomniš na dihanje

žgečkanje in kodranje strasti

prostor zabriše orise teles

ko se staplja z ozadjem

in zadnji plan dobiva smisel

kot trkanje na prava vrata

s pogledom zazrtim

v tvoje oči

in ko skozi tunel vesolja

zdrsneva na tiru usode

vlak ljubezni trči

v luč sveta

Dare Gozdnikar