Tamara, čudovito ti teče beseda, mehko se preliva v spomine ... :-) 

Lp, Sašo

Tamara, ta "Delta", me je pa prevzela.

Lp GJ

Kakor reka se tudi naši spomini razlijejo v delto. Krasna pesem. Sem jo že prisvojila.

Lp

A

Tamara, zelo lepa: vse odide, zato zašepetam "Delta".

Hvala Vsem.

Ne vem zakaj, a zadnje čase se počutim daleč stran od ljudi, ki sem jih imela rada v preteklosti. Pogrešam te ljudi. Malo postojim, si zaželim, da bi se vrnila tja, a naslednji trenutek se spomnim, da to ni mogoče.

Lep večer želim.

T.

Tudi mene se je dotaknila, morda bi le malo obrusila osrednji del pesmi (res nujno potrebuješ te verze, povejo kaj novega?):

Ljubim tiste dele,
kjer se reka izteka v morje.
Ne vem, mogoče zaradi dne,
ko je oče tiho za volanom stare zelene 101ke vzdihnil "Delta".

Zelena voda, sveža, hitra,
se dvigne čez noč iz pustih tal,
malo počaka, postoji,
nato poraste.
Galebi jo ljubijo.
Sem jo poskusila.

Nato je tu stara, modra.
To je voda, ki počasi izgublja vse.
Ponoči se trudi obuditi mladost,
a je njeno dihanje počasno z vedno daljšimi premori, medtem,

ko spremlja življenje v globine.
Galebi ljubijo tudi to vodo.
Pogosto se kopajo v njej.

A vse je pozabljeno, skoraj vse.
Ljudje se sprehodijo skozi življenje,   (ponovitev življenje / sinonim?)
nekaj jih ostane daljši čas,
valovi se obračajo v vetru,
nikoli niso isti, nato izginejo v dežju,
ko vse odide, zato zašepetam "Delta".

Kaj meniš? Lp, Ana

Pozdravljena Ana,

mislim, da bi šlo. Pesem nič ne izgubi, mogoče celo pridobi na razumljivosti. 

Življenje sem zamenjala s tokom.

Lp

T.

P.s.: Hvala za pozorno branje.

Ko slika prebudi spomin in se ta prelije čez sedanjost, da zadobi posebno občutene oblike ... čestitke,

Ana

Hvala, urednica Ana.

Redko preberem lastne pesmi po oddaji v eter, danes sem jo že nekajkrat. Lepše teče s tvojimi popravki.

Lepo soboto želim,

T.

Bravo, odlična pjesma Tamara!