Največkrat je izrazni svet le krinka notranjega sveta.
Največkrat je notranji svet le krinka samega sebe.
in kdo to pravi?
Poslano:
31. 07. 2016 ob 10:22
Spremenjeno:
31. 07. 2016 ob 10:22
pejt se solit :) kateri jaz to pravi?
takoj, ko sem prebral, sem jih zagledal vsaj nekaj.
enemu je lahko krinka to, da je brez mask, drugemu morda, da jih ne skriva - jih nalašč dela prepoznavne kot maske.
No vidiš, da ti je vse jasno. Vsaj toliko kot meni. :-D
me je spomnilo še na nekaj. sicer se ne spoznam kaj prida na indijske modrece, sem pa pred leti bral o Ramani Maharshiju, ki je imel eno samo 'mantro', pot - vse kar se je spraševal celo življenje, učil, je bil stavek Kdo sem? kar mi je bilo po svoje zelo zanimivo.
Potem sem preizkusil njegovo metodo in moram reči, da sem že po tretji ponovitvi ugotovil, da nikoli ne bi mogel iti po njegovi poti - v hipu nič mi ni bilo jasno, ker sem takoj doživel razsvetljenje.
Še kdaj grem na tisti hrib,
ne bi pa mogel v izpraševanju vztrajati po cele dneve
No, pole sem sama krepko vztrajna. Le kako bi bival med drugimi, če sam zase ne veš, kdo si?
malo drugače je moje dojemanje. ne rabim biti preveč vztrajen, ker mi je ponavadi jasno, da je za kakor 'simbiotično' sobivanje premnogokrat treba, da je notranji svet le krinka samega sebe - 'jaza'.
za ne-bivanje med drugimi je treba še globlje vedeti, kdo si /nisi .... se mi zdi
Eto, pole vidiš, da razmišljanje pridobi na smislu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lara Arh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!