Srce krvavi.
Um formulira boleče paradigme.
Samemu sebi se upira.
Prsti ne ubogajo.
Preveč so deformirani.
Nonsens zapolnjuje papir
samozvanega virtuoza.
Rešitve ni.
Ne obstaja,
čeprav je nje iluzija
morda lahko večna.
Vse obmolkne, ogrnjeno v črnino.
Življenje je le ladja,
v katero se vedno znova,
neopremljena vkrcam.
Le krsta, v katero vedno znova,
nepripravljena ležem k počitku.
Duša nestabilno vibrira.
Ne verjamem.
Nočem verjeti v njeno večnost.
Ne v tej deželi človekovi,
koder na veke vekov
dominira le njega nrav.
Napušna,
pohlepna,
pohotna,
zavistna,
požrešna,
besna in
zagrenjena.
(Morda je tudi vesolje
prav zategadelj večno.)
Luč ugasne.
Žametni zastor pade
in predstave je konec.
Krik iz théatrona:
"Utihni že, prekleta zagrenjenka!"
...včeraj sem napisala prijateljici: "še prehitro bomo gnili v zemlji. To ni resnica, to je dejstvo" tako, da je smiselno narediti si lastni raj na zemlji ;)
Lp
T.
Sama izbiram vice. Raj bi bil preveč dolgočasen kraj. :-D
Odlična pjesma puna dubokih preispitujućih misli i neizvjesnosti. A život i jest takav, nepredvidiv !
Lp
Ja, Katica... že dolgo je, odkar sem vstopila v lastne vice. Dolgočasim se pa res nikdar. :D Hvala, Katica.
Lara bravo,
( vprašanje, ali imaš kakšne korenine na Gorenjskem )?
lp GJ
Gorskijavor, moža imam gorenjca, če se to lahko šteje za gorenjsko korenino. :-D :-D :-D
Poslano:
29. 07. 2016 ob 13:08
Spremenjeno:
29. 07. 2016 ob 13:20
Ja, on se lahko šteje :-D
Samo, ne vem še iz katere korenine izhaja, to bo treba malo raziskati.:-D
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lara Arh
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!