Pesem je kot otrok.

V navdihu spočeta,

v tihem upanju  poslana v svet.

Veš, da mora zaživeti brez tebe,

da jo mora svet sprejeti ali zavreči.

Vedno ostaneš starš,

nikoli ne rečeš zbogom, vedno le nasvidenje.

Tako iz dneva v dan utiraš drobne stopinje,

kitico po kitico, do zadnjega verza.

In ko se zadnji stih izpoje,

lahko dovoliš metuljem v sebi, da zamahnejo s krili

in ponesejo pesem v neskončne labirinte - 

besed.

Timy