Na rebrih imam pripeto platno,
ki ga znanost še ni odkrila.
Na njem se projicirajo
mehki dialogi vetra in drevesc
v brailovi pisavi,
svežina barvnikov na travniku,
s katerimi se barvajo vdihi,
notno črtovje električnega daljnovoda,
na katerem ptice rišejo svoje simfonije,
melodične besede med platnicami,
ki zbujajo zapeljivo ugodje
na brbončicah zavesti,
se zataknejo za njen zid
in poženejo poganjke.
Proračun današnjega dne je visok,
ne potrebuje dodatnega načrta,
samo tiho srka svetlobo
bliskavice jutra.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!