Le stopal lahno sem
ob cesti, korake nog
utrujenih, zapuščal
sem za sabo, pešačil
dolgo pot, mi strastna
želja je dajala še moči,
da te po dolgih dneh,
prečutih vseh noči,
lahko spet zrl bi v oči.
V ljubezni našel moč,
ta spremljala me v
mislih je vso dolgo pot,
da zmogel bi se
nasloniti k postelji, v
kateri onemogla,
brez moči, ležala
nepokretno si, pobožati,
te mogel, poljubiti.
O ljubljena ti moja,
ti biser večen si v srcu
mojem, ko v tvojem,
izgublja se življenje
ljubezen tvoja.
Izgublja žarek sonca se,
ki nama je sijal vsa
dolga leta, ostajajo le
solze, v najinih očeh.
V vrtu našem, ostal
le stol pleten, ki rada
si v njem sedela,
košara cvetja,
vrt poln je tvojih rož,
ki jim pustila dih si
duše svoje, pustila
polno lepih si spominov.
S sabo vzela toplo si
srce in sebe vso,
izmučeno, ubogo, krhko.
avtor: romano r.
Romano,
jokam ob tvoji pesmi. Če bi lahko bi ti podelila 100 točk.
lp GJ
Poslano:
24. 07. 2016 ob 12:01
Spremenjeno:
24. 07. 2016 ob 12:03
Pesem je napisana po resničnem dogodku mojega nekdanjega soseda in verjamem ti, da je privabila kako solzo, tudi meni, ko sem jo na kraju pisanja prebral. Pesem je potrebno ob branju čutiti in ti jo vedno prebereš, tudi med vrsticami...
Zahvaljujem gorskijavor na branju te pesmi, ki v pisanju ni osamljen primer, vsaj pri tistih, ki dejansko znajo čutiti in iskreno ljubiti.
Lepo nedeljo ti želim
Ostal sem brez besed.
Lp
Poslano:
24. 07. 2016 ob 15:09
Spremenjeno:
24. 07. 2016 ob 15:11
Romano, ostala sam bez teksta! Prekrasna i osjetilna pjesma.
Priključujem se gorskomjavoru i ja bi ti dodijelila još sto točk. Samo da mogu.
Lp,
Katica
Hvala hvala Katica, me veseli, da vas je pesem malo prebudila...
Lep začetek novega tedna želim...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!