tudi nekoč so živeli tisti ki so govorili
kaj vendar počnejo kaj vendar hočejo
in zakaj z votlimi cevmi udrihajo po hrbtih
ramenih prsih po dlaneh in po obrazih
ki imajo matere in očete in otroke
in morda koga ki mu pišejo pesmi
na vseh koncih so živeli in tolmačili
temno rdeče večerne oblake
tuljenje in bobnenje za smrečjem
minute tišine in bele zastave
in slavoloke preživelim
tudi nekoč so živeli tisti ki so govorili
da se kaj takega pač ne more ponoviti
ker je človek že toliko zrasel
zakaj bi še kdaj z votlimi cevmi udrihal po hrbtih
ramenih prsih po dlaneh in po obrazih
ki imajo matere in očete in otroke
in morda koga ki mu pišejo pesmi
in res hecno da so danes še tu
tisti ki govorijo čemu in kaj vendar hočejo
ker človek še ni dovolj velik
in hoče na piedestale in še kar
na drugo stran cevi postavlja tiste
ki imajo matere in očete in otroke
in morda koga ki mu pišejo pesmi 

TadejaL