KO ULICA JE DOM
Po pločnikih in ulicah,
povsod vse polno je ljudi,
hitijo vsi, se ne ustavljajo,
sledijo le pogledom,
korakom svojim, ki vodijo
jih ciljem, njihove poti.
Vsi v glavah polni svojih
misli, vsi zaskrbjeni in
brez besed, kot znali
ne bi govoriti, vsi hitijo,
slišati le hrup,
je njihovih stopinj.
Na pločniku, s kitaro v
roki, vseh onemoglih nog,
sedel je mož, ki brenkal je
na strune stare in v drugi roki
držal, črni je klobuk.
Vsi mimo njega so hodili,
vsi hiteli, ker svoje so
skrbi imeli, le sem ter tja,
se kdo priklonil,
dal kaki cent je
v klobuk in brez besed,
se tiho je poslovil.
avtor: romano r.
Romano,
ja, tako je dandanes življenje. Žalostno za marsikoga.
Lp GJ
Romano, odličan prikaz uličnih svirača - životna pjesma.
Lp i krasnu večer ti želim!
Katica
Zahvaljujem Katica na branju in komentarju, tudi tebi lepo popoldan še naprej in večer, ki se približuje...
Dogaja se, da dandanes najdemo pravo umetnost na ulicah, a na žalost jo zasenči moderna 'umetnost' (govorim o slikah z dvemi črtami čez platno, katere se prodajajo za tisočake). Lepo uprizorjen izsek iz življenja na ulici.
Lp
Poslano:
12. 08. 2016 ob 12:01
Spremenjeno:
12. 08. 2016 ob 12:02
Klara, me veseli, da si začutila, kaj dejansko izraža pesem.
Se strinjam s tvojo ugotovitvijo in veselilo me bo, če si prebereš še kako mojo stvaritev na teh straneh.
Sam pišem v duhu starejše poezije, tako tudi čutim, opažam pa, da moja poezija ne sodi na te strani, zato le sem ter tja še kaj objavim...
Imej lep srečen dan in vikend, ki je pred nami.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: romano
- 22. 07. 2016 ob 10:08
- Prebrano 637 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 129.21
- Število ocen: 7