Ni pomislila nisam,
kad sam udarala glavom o zid,
da ću napisati pesmu o
najlepšoj odi sveta, o krhkom životu
što nastaje, što nestaje
kao Mesec, kao reka,
a napisala sam,
jesam, jesam,
mada nisam najsigurnija,
dok je čitam i zagledam podvučeno,
da i mrtva
to još mogu!
Poslano:
22. 07. 2016 ob 02:07
Spremenjeno:
22. 07. 2016 ob 02:07
Pozdravljena Marina,
seveda si napisala in še boš, a ne. Tudi po smrti lahko gremo in si prižgemo en cigaret... :)
ali pa popijemo kavo. Lepo.
Lep pozdrav,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marina Adamović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!