V e z e n i n a
ti navlečeš nase te
težke valove
težke mrakove
ti si
vezenina
ki se pne
kakor nočne barke
iščeš žarke
če večer se ne odpre
in ti butneš
in butaš
v čer
te težke valove
te težke mrakove
ti si
v luknjah ko
navlečeš vase
vsak svoj vbodljaj
razparaš se
pozebla nit
izgubljena brez šivanke
veš že zdavnaj bi prevpila
ta tvoj strgan jok pa
sem scefrana
lahko se skriješ pod odeje
a ti hlad uhaja
v razjede
uležem se vate
da rane se stkejo
v mehke valove
ko jočeš
ko jočem
bova
niti
v vezenino
stkane
prevpila večer
Gospodična, si verz za verzom nitke vdala, vezenino lično stkala ... :-)
Lp, Sašo
Divan, profinjeni "bod".
lp, Valy
Pogrešala sem že tvoje psemi, tako značilne le tebi, meni tako blizu.
Spet uživam.
Hvala.
Lp
Pi
Pozdravljena Gospodična,
dobro, zelo si napisala Vezenino, brez nitke ni šiva... .
Lp,hope
Sašo, najlepša hvala. Ampak najfinejše niti so pa le v tvojih pesmih.
Valy, tudi tebi iz srca hvala za podporo. Vsekakor vračam pohvale.
Pi, tudi meni se je kar malce tožilo po tej strani. Lepo te je spet brati. In hvala hvala.
Hope, iskreno hvala. Prav imaš, vsekakor.
Vsem želim vse dobro :)
A.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gospodična
- 21. 07. 2016 ob 18:10
- Prebrano 792 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 332.6
- Število ocen: 13