
Ko sanj ni več
in duši ni tolažbe,
ostane ti le upanje,
spomini svetli,
ki v srcu večno
so zapisani.
Ko bolečine v
duši nas morijo,
preplavljajo,
vsiljujejo se
le trenutki žalosti,
ki jih življenje,
piše, riše.
V trenutkih težkih,
ko bolečine
so neznosne,
prijatelji obstajajo,
ki pravi so
in ne zlagani.
Besede najdejo
tolažbe, ki nam
v uteho so,
da spet veseli smo.
V življenju vse
se nam zgodi,
veselje, srečnih
radosti, trpljenje,
ko nam v življenju
je hudo, le
vedite, samo
prijatelj tisti pravi,
vedno v tolažbo bo.
avror: romano r.
Ja Romano, ni ga čez dobrega prijatelja, ampak jih je vedno manj ( najbrž zaradi naših let ).
lp gorski javor
gorskijavor, kaj meniš, da je to razlog, naša leta? Jaz jih prav danes štejem 61 in moram prinati, da je še vedno nekaj iskrenih in zvestih prijateljev, veliko pa zavisi tudi od nas samih, koliko znamo to prijateljstvo vzdrževati, kajne da?
Imej lep večer in kasneje nočko, romano!
Lijepa poema o prijateljstvu, Romano.
Lp i ugodna večer.
Katica
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: romano
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!