Popolno pesem
bom napisala.
V njej boš
lahko postal princ
in lahko
me boš razvajal
od hribov
pa vse do dolin,
kjer malomeščani
štejejo evre
za preživetje
kot vsakdanji hobi.
Pozabila bova
na avte,
peljala se bova
s kočijo,
konje bova
dobro nahranila
da na sredi poti
ne bodo obstali.
V kočiji bo prijetno
rdeče blazine iz žameta
gladijo gola telesa,
zastreva zaveso
da ne vidiva ven
in oni drugi ne naju.
Kočijaž je dobre volje,
ne dirjamo,
nismo prepočasni
in v kabini
je mehko in toplo.
Loviva sapo
kakor ribje telo,
ki se zvija,
ko več ni kisika.
Umetno dihanje
dragi,
to pomaga
a ne pozabi,
meni ni ime
Ančka.
Jaz čutim.
Za vse zmote
OPROSTI.
Poslano:
19. 07. 2016 ob 06:55
Spremenjeno:
19. 07. 2016 ob 06:55
Draga B. hope,
kako lepo si napisala, prava pravljica, še Ančka mi ni odveč.
lp GJ
gorskijavor,
spomnem se, ko smo pihali, da se je nagi Ančki prižgala lučka...
Plenica je bila čisto rdeče od šmink...
Hvala ti in lepi, lepi dan ti želim,hope
Pravljično, na koncu pa malo humorja:-)
Lp
Ja res je, pravljična in polna želja.
Lep dan želim, romano
westre,
poletni dnevi so pravšnji za kakšno pravljico... .
Ja, da se že prej napiše, da nisem robot, za vsak primer.
Hvala ti in lepi, srečen dan ti želim, hope
Romano,
sem že razmišljala da je šlo malo predaleč v besedi, ampak pravljica
ima svojo zgodbo in seveda, lepo stran tudi užitka.
Lep poletni dan ti želim,hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!